Zelišča na balkonu

0

Lepo urejen balkon je vedno veselje pogledati. Kotiček, v katerega pripeljemo košček narave tik ob svoj dom, nam lahko nudi prijeten čas z rastlinami. Z vključevanjem zelišč med druge rastline dosežemo velik estetski pridih in imenitno kombinacijo lepote in uporabnosti v kuhinji.

O zeliščih in dišavnicah govorijo mnogi najstarejši spisi. Že Babilonske glinaste ploščice izpred 5000 let nazorno opisujejo uporabo nekaterih rastlin v zdravilstvu, kasneje pa se je pisalo tudi o njihovem uživanju. Najstarejša poročila o uporabi zelišč v kuhinji vsebuje kuharska knjiga rimskega epikurejca Apicija iz 1. stoletja. Dandanes si ne moremo predstavljati kuhanja brez uporabe raznoraznih zelišč in njihovih mešanic. Vedno bolj se ponovno poudarja njihova zdravilnost, vse pogostejša pa je tudi njihova uporaba v kozmetiki.

Zelišč je ogromno, veliko več kot “klasičnih 10”, ki jih pozna večina in ki jih v glavnem uporabljamo pri kuhanju za izboljšanje okusa jedem. Začetnikom bo gojenje najpogostejših zelišč prineslo nova znanja in navdušenje – tako bo balkon vsako leto nedvomno bogatejši še za kakšno zelišče.

Čeprav so zelišča nezahtevna za gojenje, je dobro poznati nekaj pravil, ki jih moramo upoštevati, da nam veselja ne pokvarijo neuspehi zaradi začetniških napak.

IZBIRA POSODE

Ko rastline posadimo v lonce, zmanjšamo njihov življenjski prostor. Tako je prostor, iz katerega korenine črpajo vodo in hranila, omejen na velikost posode. Zato rastline raje posadimo v večje kot premajhne posode, saj bodo tiste v manjših posodah potrebovale več zalivanja, dognojevanja in presajanja.

Izbiramo lahko med glinenimi, plastičnimi, kovinskimi, lesenimi posodami. Glinen material je porozen in voda hitreje izhlapeva, zato bomo morali rastline posajene v glinaste posode malo pogosteje zalivati kot rastline posajene v plastične. Plastične posode so danes narejene že iz zelo kvalitetne plastike – na voljo so tudi take, ki imajo videz gline. Še najbolje pa je, če sami predelate kakšno odsluženo posodo v lep in unikaten lonček.

IZBIRA SEMENA, SADIK

Nekatera zelišča razmnožujemo s setvijo, za nekatera pa je bolje, da kupimo sadike. Naj bo seme ali sadika, oboje naj bo ekološko pridelano.

IZBIRA LEGE

Večina začimb potrebuje sonce, vendar jim tudi delna senca ne bo škodila. Pomembno je, da je lega zavetrna, saj veter dodatno izsušuje substrat.

ZEMLJA

Zemljo za zelišča si lahko pripravimo sami iz mešanice vrtne zemlje, mivke in komposta. Sicer pa so v naših vrtnih centrih na voljo ekološki substrati brez šote in dodanih mineralnih gnojil. Kupujmo tisti substrat, ki je namenjen zelenjavi in ne balkonskim rastlinam. Začimbe obožujejo mineralno podlago, zato v zemljo dodajte približno 30 odstotkov črepinj pečene gline ali granuliranega plovca.

SAJENJE

Pri sajenju pazimo, da imajo rastline, ki jih nameravamo saditi skupaj, enake ali podobne potrebe. Tako npr. lahko skupaj posadimo materino dušico, origano in žajbelj, ki ne potrebujejo veliko vode ter v drugi posodi meto in meliso, ki imata raje bolj vlažne razmere.

Posoda, v katero bomo sadili, mora imeti na dnu luknjo, da lahko odteka odvečna voda. Luknjo pokrijemo z glineno črepinjo in lonec napolnimo z vlažno zemljo. Po setvi ali saditvi dobro zalijemo.

Zelišča v posodah

NEGA

Zalivamo s postano vodo, najbolje zgodaj zjutraj. Zalivajmo raje redkeje in takrat obilno. Vodo dodajamo v majhnem curku naravnost k zemlji, počasi, da se prepoji in zalivajmo toliko časa, dokler se v podstavku ne nabere odvečna voda. V veliki vročini vodo v podstavku kar pustimo, spomladi in jeseni pa je bolje, če jo odlijemo. Dognojevati zelišč med eno rastno sezono ne bo potrebno, le držite se zgornjih navodil glede izbire primerne zemlje. Trajna zelišča, ki jih bomo prezimili, spomladi presadimo v malo večji lonec in dodamo kompost.

PREZIMOVANJE

Večino zelišč lahko pred prvim mrazom prenesemo v stanovanje in jih gojimo naprej. Pomembno je, da jim izberemo svetel in topel prostor, najbolje na okenski polici. Ker je pozimi zrak v prostorih zelo suh, nam bodo zelišča zelo hvaležna, če jih postavimo v večji podstavek, katerega napolnimo z glinoporom in dolijemo vodo. Tako bomo ustvarili vlažno mikroklimo.

Enoletna zelišča lahko sejemo tudi pozimi (kreša). Določena trajna zelišča, kot sta lovor in rožmarin, potrebujejo preko zime počitek, ne prenesejo pa nizkih temperatur, da bi lahko prezimile zunaj. Zato jim za počitek namenimo svetel prostor, kjer bo temperatura okoli 10ºC.

SHRANJEVANJE

Zelišča shranjujemo na več načinov. Dele rastlin sušimo in jih zdrobljene spravimo v papirnate vrečke ali temne steklene kozarce. Na ta način si lahko pripravimo tudi razne začimbne mešanice. Največ arome se ohrani, če jih zamrznemo. Dele rastlin zložimo v srednje velike plastične posodice, dolijemo vodo in damo v zmrzovalnik. Sveža zelišča lahko za nekaj dni shranimo v plastičnih vrečkah na dnu hladilnika.

Zelišča so odlična za pripravo aromatičnega kisa in olja. Z domišljijo in spretnostjo lahko pripravite mnoge zanimive okuse in arome, vse od sladkih pa do pikantnih. V kombinaciji s česnom, oreški, oljčnim oljem in soljo naredimo shranek v olju. Ti. “klasični pesto” narejen iz bazilike, pinjol in oljčnega olja je lahko narejen tudi s peteršiljem, rukolo, krešo, poljubnimi oreški in hladno stiskanim oljem.

Temo rastline za balkon in teraso lahko spremljate tudi na forumu.

PUSTI SPOROČILO

:lol1: 
:) 
:thumbsup: 
:yes: 
:flower2: 
:blush1: 
:wink1: 
:cheer: 
:sendlove: 
:)) 
:P 
:D: 
:lashing: 
:silly: 
:no: 
:ermm: 
:flower1: 
:manicure: 
:mistake: 
:dance1: 
:think: 
:hug: 
:inlove: 
:roll: 
:scared: 
:naughty: 
:hairup: 
:unsure: 
:confused: 
:3party: 
:verymad: 
:scary: 
:devil: 
:( 
:veryangry: 
:cool: 
:hospital: 
:luck: 
:heart: 
:naughty5: