Zavajajoče informacije o organski in naravni kozmetiki v reviji VIP

0
Zavajajoce informacije reviji VIP

V novembrski/decembrski številki revije VIP, ki jo izdaja Zveza Potrošnikov Slovenije, je bil objavljen članek z naslovom “Organsko”, “eko”, “bio”, “naravno” v kozmetiki. Nad člankom sem bila negativno presenečena, saj vsebuje zavajajoče podatke o organski/naravni kozmetiki, o certifikatih ter o sestavinah. Članek sem prebrala in jim poslala elektronsko sporočilo, v katerem sem jim napisala, katere informacije so napačne in zakaj se mi zdi pomembno, da se potrošnike tudi na tem področju pravilno informira. Odgovora, zagovora ali morebitne zahvale za popravke nisem dobila.
Ker menim, da pri tako specifični temi, kot so certifikati in sestavine v kozmetiki, ni bistven samo dober namen brez osnovnega poznavanja stroke, sem se odločila, da bom v pričujočem članku opozorila na zavajajoče informacije, ki so bile objavljene v omenjeni reviji. Sicer pa … iz napak se učimo …
Informacije o certifikatu BDIH

Citiram:”Dobi ga izdelek, ki vsebuje naravne sestavine, za katere pa ni obvezno, da so tudi ekološko pridelane.”
Od 1.1.2009 je k standardom za certifikat BDIH dodan aneks, kjer je specificirano, katere rastlinske sestavine morajo biti ekološke. Te sestavine so na izdelkih običajno posebej označene z zvezdico.

Napisano je bilo, da morajo biti konzervansi pri certifikatu BDIH označeni na deklaraciji.
Vsi konzervansi pri vseh kozmetičnih izdelkih morajo biti navedeni na deklaraciji med sestavinami – ne glede na to, ali je izdelek certificiran ali ne.
Informacije o certifikatu SOIL ASSOCIATIONCitiram:”Izdelek pridobi certifikat tega zelo znanega združenja, če vsebuje najmanj 70% do 95% sestavin iz ekološke kmetijske pridelave..”
Iz prebranega dobi potrošnik občutek, da končni izdelek, ki ga kupi, vsebuje 70-95% organskih sestavin. Zato je potrebno napisati, da se ti deleži ne nanašajo na vse sestavine v končnem izdelku.
Kaj nam torej ta 70-95% v resnici pove? Predstavljajte si izdelek, ki vsebuje 50% vode in 50% ostalih sestavin. Vodo izključimo iz kalkulacij in nam tako 50% ostalih sestavin predstavlja 100% sestavin, s katerimi bomo računali. Med temi sestavinami, ki nam zdaj predstavljajo 100% , mora biti 70-95% ekoloških sestavin (sestavine iz ekološke pridelave, ki so bile samo fizikalno spremenjene) ali sestavin, ki jih pridobimo iz ekoloških surovin (te sestavine so med pridobivanjem kemijsko spremenjene).

Nepoznavanje in neločevanje ekoloških sestavin in sestavin, ki jih pridobivamo iz ekoloških surovin.Kjerkoli v članku se piše o ekološko pridelanih sestavinah (za boljše razumevanje potrošnikov: ekološko pomeni enako kot organsko), bi bilo potrebno pojasniti razliko med ekološkimi sestavinami in sestavinami, ki so pridobljene iz izhodnih ekoloških surovin. Standardi za posamezne certifikate ta dva pojma ločujejo in natančno določajo.
Kako torej te sestavine ločevati in prepoznati?
Ekološke sestavine so sestavine, ki so bile pred dodajanjem v kozmetični izdelek fizikalno spremenjene (z destilacijo, ekstrakcijo, filtracijo …).
Primer: Cocos nucifera oil, Rosmarinus officinalis extract. Te sestavine so na izdelku posebej označene (običajno z zvezdico).
Sestavine pridobljene iz ekoloških surovin so bile v procesu pridobivanja kemijsko spremenjene (s hidrolizo, esterifikacijo, oksidacijo …) in je tako iz izhodne ekološko pridelane surovine nastala nova sestavina. Ta nova sestavina je dodana v kozmetični izdelek
Primer: Cetearyl glucoside. Te sestavine niso posebej označene kot ekološke. Torej za te sestavine pri izdelku ne moremo razbrati, kdaj so bile pridobljene iz ekološkega izhodnega materiala in kdaj ne.

Informacije o certifikatu ECOCERTCitiram:”Če želi proizvajalec pridobiti certifikat za “naravni in ekološki” kozmetični izdelek, potem mora biti vseh 95 % sestavin pridobljenih z ekološko kmetijsko pridelavo s certifikatom, če pa želi imeti certifikat za “naravni” kozmetični izdelek, mora biti v njem vsaj 50 % sestavin, pridobljenih z ekološko kmetijsko pridelavo s certifikatom.”
Potrošnik ponovno dobi vtis, da se navedeni deleži nanašajo na končni kozmetični izdelek. Pa se seveda ne.
Kaj torej ti deleži predstavljajo? ECOCERT z oznako “natural and organic” zahteva, da je najmanj 95% sestavin, ki so rastlinskega izvora, ekoloških. V končnem izdelku pa mora biti najmanj 10% ekoloških sestavin.
Pri izdelkih, ki dobijo oznako “natural”, pa mora biti najmanj 50% sestavin od tistih sestavin, ki so rastlinske, ekoloških. V končnem izdelku mora biti najmanj 5% ekoloških sestavin.
V končnem izdelku je lahko do 5% sinteznih sestavin – tako pri izdelkih z oznako “natural” kot pri izdelkih z oznako “natural and organic”.

Citiram: “Seznam sestavin mora biti potrošniku na voljo v razumljivem jeziku, obvezno pa mora biti uporabljena mednarodna nomenklatura kozmetičnih izdelkov INCI.”
Vsak kozmetični izdelek (certificiran ali necertificiran) mora biti opremljen s sestavinami INCI, zato je navajanje tega pri enem od certifikatov popolnoma brezpredmetno.

Informacije o certifikatu NATRUECitiram:”Kozmetični izdelki z dvema zvezdicama (naravno in ekološko) morajo vsebovati 70% rastlinskih sestavin iz ekološke pridelave/kmetijstva s certifikatom, tisti s tremi zvezdicami (ekološko) pa 95%.”
Deleži so napačno interpretirani in posledično je informacija napačna in zavajajoča. Standardi za certifikat Natrue so zelo jasno razloženi in tabelizirani. Izdelek z dvema zvezdicama mora vsebovati najmanj 15% naravnih sestavin – od tega mora biti 70% ekološke pridelave. Torej v končnem izdelku mora biti najmanj 10,5% ekoloških sestavin. Izdelek s tremi zvezdicami mora vsebovati najmanj 20% naravnih sestavin – od tega 95% iz ekološke pridelave. V končnem izdelku torej najmanj 19% organskih sestavin.

Informacije o certifikatu COSMOSCitiram:”Kriteriji za ekološko kozmetiko so strogi, saj mora biti 95% sestavin iz ekološke kmetijske pridelave s certifikatom, v izdelku pa mora biti najmanj 20% ekoloških sestavin s certifikatom (delež vključuje tudi vodo).”
Ne razumem, kaj točno so želeli s tem povedati. V prvem delu piše, da mora biti 95% sestavin ekoloških (kje? od česa?), v drugem delu stavka navajajo, da mora biti le-teh sestavin 20% v izdelku.
Pravilne zahteve za končni izdelek: najmanj 10% ekoloških sestavin in sestavin pridobljenih iz ekoloških surovin (20% za izdelke, ki se ne sperejo, z izjemo losjonov in pudrov). Tri leta po objavi določil za certifikat bo potrebno, da je najmanj 95% fizikalno spremenjenih naravnih sestavin ekoloških in najmanj 30% kemijsko spremenjenih sestavin ekološkega izvora.

Ugotavljali so, če si izdelki s certifikatom, ki so jih kupili, zaslužijo certifikat – preverjali so nekaj, česar se iz deklaracij izdelka ne da preveriti. Citiram:”Vsi izdelki, katerih deklaracije smo pregledali, tudi zaslužijo certifikat organa, s katerim so opremljeni, saj nepravilnosti nismo našli. Izdelki torej ustrezajo merilom oziroma standardom akreditiranega organa za podeljevanje certifikatov.”
Absurd. Iz navedbe sestavin na embalaži ne moremo preveriti, če izdelek ustreza določenim standardom za certifikate, saj iz navedbe sestavin ne vemo, kakšni so deleži posameznih sestavin. Lahko bi preverjali posamezne sestavine, ki so pri določenih certifikatih prepovedane, vendar to nima smisla, ker izdelek ne bi pridobil certifikata, če bi vseboval katero izmed sestavin, ki jo posamezen certifikat prepoveduje. Da je vse skupaj še huje, so v tabelo, kamor so prepisali sestavine z deklaracij certificiranih izdelkov, prepisali sestavine v slovenščini ali pa polovico v slovenščini, polovico pa v INCI. Sestavine napisane v slovenščini so zgolj informativne narave in ni potrebno, da so naštete vse. Iz njihovega “preverjanja” izdelkov lahko sklepamo, da pravzaprav ne vedo, kaj sploh so sestavine INCI.

Informacije o certifikatu COSMEBIO
Citiram:”Posebnost tega standarda je, da morajo biti sestavine na izdelkih, ki jih po evropski zakonodaji označujejo po enotni nomenklaturi INCI v angleškem jeziku, prevedene v potrošniku razumljiv jezik.”
Nomenklatura INCI je specifično poimenovanje, ki velja samo za kozmetične sestavine. Sestavine INCI torej niso sestavine v angleščini. Sestavine INCI nekateri na deklaracijah prevajajo v lokalne jezike (v angleščino, nemščino, slovenščino …).  Pri teh prevodih po zakonodaji ni potrebno naštevati vseh sestavin. Tovrstni prevodi so tako zgolj informativne narave, zapis v nomenklaturi INCI pa je zapis, ki je zakonodajno predpisan za kozmetične izdelke in posledično tudi edini zanesljiv. Nekateri certifikati zahtevajo, da so na embalaži poleg sestavin INCI napisane sestavine še v potrošniku razumljivejšemu jeziku. Ni pa to zahteva, ki bi veljala samo pri certifikatu Cosmebio.

V zaključku članka, kjer se lotijo razlage potencialno nevarnih sestavin, se zatakne na več nivojih. Citiram:”Tudi glikolni ester (phenoxyethanol), pogosto ga uporabljajo kot konzervans, lahko učinkuje na živčevje in jetra ter na reproduktivne sposobnosti.”
Fenoksietanol je konzervans in ni glikolni ester, ampak glikolni eter. Njegovi negativni učinki niso popolnoma dokazani in ga tudi vsi certifikati ne prepovedujejo. V članku so napisali, da se z nakupom izdelkov s certifikatom med drugim izognemo tudi fenoksietanolu.

Citiram:”Med škodljivi sestavinami sta tudi antioksidanta disodium EDTA (etilendiaminotetraocetna kislina) in trisodium EDTA, ki lahko povzročata dermatitis.”
Disodium EDTA in trisodium EDTA delujeta v sinergizmu z antioksidanti in konzervansi v kozmetičnem izdelku. Tvorita kelate z dvovalentnimi kovinskimi ioni in jih s tem deaktivirata. Enako delujejo tudi EDTA, tetrasodium EDTA …

Citiram:”Iz sestavin kozmetičnih izdelkov, kot so diazolidinyl urea, imidazolidinyl urea, hexanidine diiethionate in iodopropynylbutylcarbamate ter quaternium 15, se lahko sprošča formaldehid, ki je znana rakotvorna snov.”
Konzervansi, ki sproščajo formaldehid, so našteti TUKAJ. Od omenjenih konzervansov v citatu formaldehid sproščajo diazolidinyl urea, imidazolidinyl urea in quaternium-15.
Sestavina “hexanidine diiethionate” ne obstaja v seznamu kozmetičnih sestavin v zakonodaji. Mogoče so mislili hexamidine diisethionate (ki pa ne sprošča formaldehida)?
Konzervans iodopropynyl butylcarbamate prav tako ne sprošča formaldehida, obstajajo pa polemike in študije o njegovem vplivu na delovanje ščitnice.Citiram:”Antioksidanti BDHA (butylhydroxianisole) in BHT (butylhydroxitoluen) toksično učinkujejo na jetra, ledvica in pljuča.”
Kratica in tudi ime INCI za antioksidant butilhidroksianizol je BHA in ne BDHA. BDHA ne obstaja kot sestavina v kozmetični zakonodaji.

Upam, da bodo popravki služili izboljšanju znanja in poznavanja certificiranih kozmetičnih izdelkov.
Za še boljše razumevanje priporočam branje članka Kako prepoznati in izbrati naravne in organske kozmetične izdelke.
Temo Zavajajoče informacije o naravni in organski kozmetiki lahko spremljate tudi na forumu.