Nov izjemen dragulj – Bvlgari OMNIA PARAIBA

0

Bvlgari predstavlja novo poglavje kolekcije Omnia, »albuma« dišav in urokov, »predogled« čudes Brazilije: Omnia Paraiba. Mogočna himna energične države, ki je popolnoma edinstvena.

Od Amazonije do slapov Iguazu, od baročne palete mesta Salvador do futuristične Brazilije, od plaž Ria do »polj« dragocenih kamnov rudnikov Minas Gerais in severo-vzhodne regije… Narava v Braziliji je čaroben kotel, ki se odpira proti milemu nebu. Brbotajoče rastlinje in minerali, ki jih lahko najdemo v tem »planetarnem vrtu« rezonirajo z energijo, ki v svoji intenzivnosti meji na psihedelično. Tropski raj poln neverjetno živih barv, dobronamernosti in darežljivosti in eklekticizma.

Toliko je neverjetnih odnosov, ki jih najdemo v novi kreaciji Alberta Morillas-a: svetloba ekstravagantnega modro-zelenega dragulja se razlije v srce olfaktivne kreacije, kjer živijo rože in zlati sadeži – dragulj, ki je bolj redek in pogostokrat dražji od diamantov: paraibski turmalin.

omnia_paraiba_3 (2)

IGRIVA, VESELA DIŠAVA

ZGORNJE NOTE: Curaçao Bigarade pomaranča, marakuja

Igrivost sadne svežine, himna ljubezni do življenja, brazilska »Alegria« Curaçao Bigarade pomaranče in sočnega, sadnega mesa marakuje. Nota, ki pritegne s svojo svetlečnostjo, lahkotnostjo in nežno brezskrbnostjo.

SREDNJE NOTE: pasijonka, brazilska gardenija

Brazilska bohotnost v vsej lepoti cvetne ekskluzivnosti. Ognjena narava Omnie Paraibe se razkriva v njenem srcu. Tako radodarna kot tudi dragocena, je kombinacija kremnega sončnega karakterja gardenije in eksotične sadno-cvetne note pasijonke. Kombinacija, ki dišavi podari neverjetno globino.

OSNOVNE NOTE: semena kakavovca, esenca vetiverja

Čista čutnost Brazilcev, ki temelji na lepoti Narave. V svojih osnovnih notah, dišava dvigne temperaturo, ritem postane hitrejši in oblikuje se intenzivna čutnost. Brezčasna eleganca vetiverja dišavi prinese elegantne, lesne in hipnotične elemente, ki se združijo z okusnimi prašnimi poudarki semen kakavovca. Kombinacija ustvari občutek kože, ki jo je pogrelo sonce.

 

PARAIBSKI TURMALIN

Sanje vsakega draguljarja

Če obstaja dragulj, ki najbolje simbolizira spektakularno bogastvo draguljev, ki jih lahko najdemo v Braziliji, je to skrivnostno lep, mavrični turmalin. Od severa proti jugu je večina brazilskih regij, še posebej Minas Gerais, izredno bogata s tem poldragim kamnom, ki je poznan že iz antičnih časov. Od rožnatega do modrega, zelenega do črnega, svoje mesto najde tudi v afro-brazilskih ritualih plemena Candomblé, pri katerih zeleni turmalin simbolizira in uteleša dušo gozda.

»Mojster barv« Bvlgari, ki vneto zbira nenavadne drage kamne iz vsega sveta, je bil izredno navdušen nad geološko in mineraloško redkostjo te kamnine in njegovo očarljivo modro-zeleno barvo – ki je mešanica med lagunsko zeleno, akvamarinom in turkizom – ki uteleša srečanje med nebom, morjem in kraljestvom rastlin: paraibski turmalin.

Ko so ga leta 1987 odkrili v severo-vzhodni regiji Brazilije so ljudje verjeli, da je njegova barva posledica dela človeških rok. Sanje tega draguljarja bivajo v navdihu, ki je služil za ustvarjanje dišave Omnia Paraiba, polne strasti in alegorij.

omnia_paraiba_2

Neon modra

Ko se je pojavil, je ta naravni čudež spodbudil močne čustvene reakcije po vsem draguljarskem svetu širom planeta. Paraibski turmalin, ki so ga nekoč vestno rezali in oblikovali, se svetlika tako, kot da bi vseboval notranji ognjemet. Njegov električen in svetlikajoč modro-zeleni odtenek, znan tudi kot »indigolit«, je zaradi svoje barvitosti poznan tudi pod svojim nadimkom »neonsko moder«. Kamnina, ki vsebuje večje količine bakra in mangana, je olepšana tudi s progami zlata, velja za zasvojljivo, njena redkost pa je povzročila, da je skoraj tako dragocen kot diamant. Odkrili so tudi nekaj drugih »neonsko modrih« kamnin, in sicer v zahodni Afriki, ki pogleduje proti Braziliji, na mestu, kjer sta se kontinenta nekoč stikala.

Bvlgari, ki ga je navdušila ekscentrična speča lepota turmalina, mu je posvetil nekaj svojih bolj drznih draguljarskih kreacij. Sočni turmalini so se pred kratkim pojavili v številnih izdelkih kolekcije Diva, ki spominja na vrtove polne sonca, ki stojijo na obrežju Sredozemlja. Prav tako so navdihnili »rastlinske mozaike« kolekcije Musa.

Paraibski turmalin, ki je nekakšna »Diva Assoluta« med kamninami, je tudi popoln talisman za pevce, saj zanj velja, da ščiti in krepča glasilke. Zaradi svojih nadčutnih lastnosti velja za kamnino intuicije, komunikacije, ustnega in pisnega izražanja. Iz njega sije nekakšna oblika kozmične ženstvenosti, ki je sinonim za veselje do življenja in harmonijo. To simboliko srečamo tudi v dišavi Omnia Paraiba.

omnia_paraiba_4

VONJ PO TROPIH

Od svojih prvih not naprej lahko v Omnii Paraibi najdemo vse odtenke Brazilije. V nekakšni izredno moderni olfaktivni fuziji, ki zajema divjo esenco tropske flore. Podobno kot brazilski krajinski slikar Burle Marx, ki je izumitelj koncepta planetarnega vrta v svojem neverjetnem laboratoriju-sadovnjaku v Guaratibi, je tudi Antonio Morillas odpotoval v Brazilijo, kjer se morje, obala in gozd prepletejo in oblikujejo nedeljivo trilogijo, ki se napaja na barvah in občutkih. V srcu tega bogastva slik, zvokov in arom, se je oblikoval »občutek Brazilije«, ki je neodvisen, drugačen od kakršnih koli konvencionalnih smernic.

Živeča svežina – grenka pomaranča

Nenavadna narava bogate in grenkobne note, ki na koži rezonira z ognjevito energijo in svežino, je dobesedno del pesmi sveta. Že samo ime, v misli prikliče potovanje… Ime izhaja iz sanskrtske besede »nagarunja«, ki pomeni »najbolj priljubljen sadež slonov«, arabski trgovci so jo poimenovali »naranja«, v Braziliji pa jo imenujejo »laranja«. Zahodnjaki pa so to majhno grenko pomarančo, ki je prvotno rasla na Kitajskem, nato pa v 10.stoletju kolonizirala Sredozemlje, poimenovali »bigarade«. Krištof Kolumb jo je ponovno odkril v samem srcu južnih Karibov, na majhnem otoku, ki se ponaša z edinstvenim rastlinjem in živalstvom: otoku Curaçao. Tam so drevo imenovali »laraha«. Drevo, ki je odlično uspevalo v divjini in se ponašalo s številnimi grenkimi plodovi, se je uporabljalo za izdelavo znanega likerja; Curaçao. Beli cvetovi, sestavljeni iz petih voščenih cvetnih listov, so izredno dišeči. Sadež ima grobo lupino in grenko meso. Laraha se ponosno pojavlja tudi na otoškem grbu, ki je nekoč pripadal West India Company. Njegova zastava, s svojim intenzivnim modrim ozadjem in rumenimi progami, simbolizira nebo, morje in sonce, ki kraljuje otoku.

Vijolično meso iz Amazonije – marakuja

Prebivalci Zelenortskih otokov jo imenujejo »jabolko ljubezni«. Ime zaobjema užitek, ki ga prinaša ta sadež čudnega izgleda, ki očara s svojo sočno, svetlečo, neverjetno eksotično, svežo in rahlo pekočo aromo. Izvira iz Brazilije, Amazonsko pleme Tupi ga je poimenovalo »mara kuya«, ki je sčasoma postala »marakuja«. Ko je v 17. stoletju pasijonka – katere cvetovi so polni izredno močnega simbolizma – s konkvistadorji prispela v Evropo, so rastlino razširili tudi v Avstralijo. »Passiflora edulis« – za zahodnjake »vijolična granadilija« – je tropska ovijalka s temnimi svetlečimi listi in obsega približno 500 različnih podvrst. Njen sadež je mesnata ovalna jagoda, ki je prekrita z debelo, rumeno ali vijolično lupino, v notranjosti pa je vijolično meso prepredeno z majhnimi oranžno-rumenimi semeni. Brazilci jo uporabljajo zaradi številnih zdravilnih učinkov, saj telesu povrne minerale, deluje antioksidantno, proti vnetno in rahlo proti anksiozno.

Vrh ekstravagance – pasijonka

Edinstvena brazilska pasijonka, ki je plod »passiflore edulis«, je enostavno neverjetna rastlina. Na vrhu do pet metrov visokega trdega stebla, kraljujejo široki modro-beli cvetovi, ki so daljši od petih centimetrov in se med temno zelenimi listi odpirajo v zvezdastih oblikah. Edinstvena oblika teh cvetov je omrežila srca številnih pesnikov, ki so ji posvetili marsikateri verz. Prav tako je osvojila srce žensk, saj je vonj modre pasijonke popolno cvetno-sadno razodetje. Sodobni znanstveni poskusi so tudi nakazali, da bi lahko pasijonka, ki znanstvenike že dalj časa navdušuje s širino svojih terapevtskih lastnosti, bila tudi močan afrodiziak.

omnia_paraiba_5

Vonj po sreči – brazilska gardenija

Je objekt »iskanja Svetega Grala«, ki ga iščejo najboljši Nosovi, saj uteleša popolno ravnovesje med opojnostjo in lahkotnostjo. Alberto Morillas je prepotoval Atlantik in prispel v Brazilijo, da bi našel čarobno in izredno zračno gardenijo svojih sanj. V Braziliji je ta magičen cvet postal dosti bolj »svoboden«, dosti manj kovinski kot v Evropi. Njegova nota se izraža na bolj kremast način, ki omehča njegove opojne lastnosti, ki so tako blizu tuberozi, in njegove tonalitete, ki so tako svetle kot zelene in ki spominjajo na rabarbaro in hladne gozdove. Tukaj »brazilska« gardenija, kot diva visoke parfumerije, izrazi svojo popolno esenco. S svojo elegantno mat belo barvo, ki izvira iz Japonske in Kitajske. Njenih 250 različnih podvrst, med katerimi je tudi znana Tiare, raste v tropskih regijah ameriškega in afriškega kontinenta in v pacifiški regiji. Gardenija je svoje ime dobila po Škotskem botaniku iz 18. stoletja, Alexandru Garden-u. Njeni oboževalci bodo trdili, da je roža popolno utelešenje »vonja po sreči«.

Božji sadež – kakavovec

Le ena beseda zadostuje za opis prašnate, čokoladne, rahlo cvetlične note z grenko-sladkimi tonalitetami kakavovega zrna: zasvojljivo. Tropska rastlinska vrsta, ki izvira iz Latinske Amerike, in je udomačena že več kot 3000 let – v Braziliji je njena »prestolnica« Salvador de Bahia – je prvič osvojila Azteke, ki so častili kakavovec in ga uporabljali za svečeniške rituale: v njihovi mitologiji, je bog gozda – Quetzalcoatl – človeku podaril seme tega drevesa, da bi mu le-to zagotovilo zaščito pred nevarnostmi in srečo. Od tod tudi izvira grško ime »Theobroma« ali »hrana Bogov«. V 16. stoletju so mehiškemu vladarju Montezumi sveto pijačo postregli v zlatih skodelicah. Kasneje, v zgodnjem 17.stoletju, pa so tudi Evropski vladarji začeli uživati v njegovi pekoči aromi. Kakavovec, ki zraste od 7 do 15i metrov, ima deblo cimetove barve, in je, ko cveti, prekrit s skoraj 100,000 rozasto-belimi rožami, je navdihnil mnoge izmed resnično velikih poetov. Tako kot Brazilec iz Bahie, Jorge Amado, ki ga v eni svojih novel opiše kot »zlati sadež, s katerega kapljice vode padajo kot dragoceni diamanti«.

MOGOČEN UČINEK NARAVE

Alberto Morillas, ustvarjalec Omnia Parabia: “Ko sem bil v Riu, sem odprl okna sobe v smeri proti oceanu, in občutil enako polnost, ljubezen do življenja in občutka ekstremne lepote, ki ga lahko najdemo ob obalah Sredozemlja. Prvotno čustvo, ta svežina, ki bi lahko bila italijanska, rimljanska, sicilijanska … se je združila z izredno posebnim občutkom eksoticizma, o katerem sem sanjal. Neke vrste rekonstruirani Eden, ki ga je v trenutku obogatila slika ženske, ki »pleše, namesto da bi hodila« po obali. Kot življenje je njena lepota v njenem gibanju.”

 

PUSTI SPOROČILO

:lol1: 
:) 
:thumbsup: 
:yes: 
:flower2: 
:blush1: 
:wink1: 
:cheer: 
:sendlove: 
:)) 
:P 
:D: 
:lashing: 
:silly: 
:no: 
:ermm: 
:flower1: 
:manicure: 
:mistake: 
:dance1: 
:think: 
:hug: 
:inlove: 
:roll: 
:scared: 
:naughty: 
:hairup: 
:unsure: 
:confused: 
:3party: 
:verymad: 
:scary: 
:devil: 
:( 
:veryangry: 
:cool: 
:hospital: 
:luck: 
:heart: 
:naughty5: