Katero zelenjavo in sadje uživati pozimi?

0
Katero zelenjavo in sadje uzivati pozimi

Zima je čas za sadje in zelenjavo, ki ju lahko skladiščimo na enostaven način v hladnih kleteh, za suho sadje, kislo zelje in kislo repo, ter zelenjavo, ki tudi pozimi preživi na vrtu. Narava z nami sodeluje in nam pomaga tako, da nam v vsakem letnem času ponudi prav to, kar takrat naše telo najbolj potrebuje.
Kaj je torej tisto, kar nam je na voljo pozimi in je pridelano pri nas?

V kleteh uspešno skladiščimo vse sorte zimskih buč, ki jih lahko pripravimo na tisoč in en način. Lahko jih pečemo, dušimo, skuhamo kremne juhe in še marsikaj. Surove naribane in zabeljene s hladno stisnjenim oljem so odlične v solati, samostojno ali v kombinaciji s korenčkom, rdečo peso ali ostalimi korenovkami in gomoljnicami (peteršilj, pastinak, gomoljna zelena, strniščna repa, koleraba, črna redkev), ki jih v zabojih s peskom lahko kar dolgo ohranimo v hladnih kleteh. Tudi radič lahko shranjujemo nekaj časa na ta način. Rdeče zelje in zimsko zelje shranimo v kleti v zabojih s slamo. Pozne sorte jabolk in hrušk lahko ohranimo v hladnih kleteh vse do marca. Tudi kivi zdrži kar nekaj časa na hladnem.

Ker pa vseeno v zimskem času ni na razpolago drugega sadja kot jabolka in hruške, brez slabe vesti posezimo kdaj pa kdaj po pomarančah, mandarinah, grenivkah, saj so bogati vir vitaminov, ki jih naše telo preko zime še kako potrebuje. Lahko si pripravite odlične sveže sokove, dodate pa jim malo ingverja ali cimeta, da ublažite hladilno delovanje citrusov na telo. Pa tudi kakšna pretlačena banana samostojno ali z jabolkom in s kančkom tople začimbe cimeta ne more škoditi.

Pozimi se še vedno najde kaj zelenjave tudi na vrtu. Brstični ohrovt pravzaprav pobiramo celo zimo. Mraz mu ne škoduje, nasprotno, okus se po prvi zmrzali celo izboljša. Čez zimo ostanejo na vrtu tudi por, topinambur ter črni in beli koren. Motovilec in radič pobiramo še dolgo v pozno jesen, pred zmrzaljo pa ju zaščitimo z neposrednim prekrivanjem ali nizkimi tuneli. Če zime niso hude, jih na ta način zaščitene pobiramo vso zimo. V hladnih zimah pa nas rešuje pridelek naših primorskih kmetov. Pri teh so celo zimo na voljo motovilec, radič, cikorija.
Sicer pa je z zimo v naših krajih že kar nekako tradicionalno povezano uživanje kislega zelja in kisle repe. Iz njiju lahko skuhamo krasne enolončnice, najboljša pa sta seveda surova v solati. Kislo zelje je prava vitaminska bomba. Velja celo, da se zelju z biološkim kisanjem oz. mlečnokislinskim vrenjem hranilna vrednost poveča (vsebnost C vitamina). Pozimi večkrat posezimo po gojenih gobah. Ostrigarji in predvsem gobe šitake so bogate z beljakovinami in vitamini B skupine. Prehrano si popestrimo in obogatimo s kalčki in poganjki. Ti so bogati vir beljakovin, vitaminov, rudnin in balastnih snovi. Gojenje ni zahtevno, lahko jih je hraniti in vselej so pri roki.

Sadje in zelenjava pridelana v Sloveniji imata prednosti glede svežosti in večje hranilne vrednosti v primerjavi s tistima, ki ju pripeljejo od daleč, pridelajo na intenziven način in pogosto hranijo v neprimernih skladiščih.  Torej tisti srečneži, ki imate vrtove, čim več sadja in zelenjave pridelajte na svojem vrtu. Ostali kupujte na tržnici od kmetov, ki svoje pridelke pripeljejo tja v prodajo, ali pa od okoliških kmetov neposredno na njihovem domu. Prednost naj imata ekološko pridelana sadje in zelenjava. Telo vam bo hvaležno, pa tudi občutek, da ste naredili dobro v globalnem ekološkem pomenu, ni kar tako.

Temo Zakaj uživati sezonsko zelenjavo in sadje? lahko spremljate tudi naforumu.